Slovenija se je zaradi poslabšanih gospodarskih razmer ob ukrepih za omilitev finančne in gospodarske krize lotila tudi korenitejših strukturnih ukrepov. Razpravo o ukrepih je začela s širšo zainteresirano javnostjo in socialnimi partnerji. Protikrizni ukrepi so večinoma naravnani kratkoročno, saj se Slovenija zaveda svojih proračunskih omejitev in nujnosti dolgoročnega vzdrževanja stabilnosti javnih financ. Zato so istočasno potekali dogovori o protikriznih in strukturnih ukrepih v povezavi z razvojno naravnanim proračunom.

S strukturnimi prilagoditvami v letih 2010 in 2011 želimo dosegati cilje posameznih politik in so nujno dopolnilo programskemu proračunu, ki je usmerjen k dosežkom. Slovenija si je v svojem programu za izvajanje Lizbonske strategije zadala za cilj prehod v nizkoogljično, okoljsko učinkovito družbo, v kateri bo krepila konkurenčnost gospodarstva EU, ustvarjala delovna mesta ter skrbela za gospodarski razvoj v zdravem okolju. Trajnostni razvoj mora postati horizontalno gonilo.

Strukturne prilagoditve so razdeljene v štiri poglavja:

• nujne institucionalne prilagoditve pri upravljanju javnih ustanov, ker želimo z ukrepi, kot so javna agencija za upravljanje podjetij v državni lasti, preoblikovanje Darsa in prilagoditve pri nadzoru finančnih storitev, prinesti v delovanje več menedžerskega upravljanja in zagotoviti preglednost na trgu;

• spodbujanje podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela so nujni ukrepi za prehod v družbo znanja in krepitev vloge inovacij ter pomena malih in srednjih podjetij;

• strukturne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko, ki zagotavljajo prehod v nizkoogljično družbo;

• prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva, v katerem se spoprijemamo z demografskimi izzivi, zasnovo varne prožnosti.

Vsi ukrepi so usklajeni z evropskimi usmeritvami:

• ključni so: spodbujanje raziskav, znanja in inovacij, povezovanje možnosti raziskovalnih ustanov in univerz s potrebami gospodarstva, vlaganje v ljudi, krepitev mednarodnega sodelovanja, spodbujanje uporabe in razvoja najnaprednejših tehnologij;

• prizadevanja morajo biti usmerjena v krepitev konkurenčnosti in inovacijske sposobnosti podjetij ter v izboljšanje okvirnih razmer za delovanje gospodarstva, predvsem v izboljšanje poslovanja malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje ustreznih finančnih virov, ključno je tudi prizadevanje za dokončno oblikovanje notranjega trga;

• razvoj evropskega socialnega modela, spodbujanje enakih možnosti ter izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, spoprijemanje z demografskimi izzivi, zaposlovanje prednostnih skupin, razprava  o zasnovi prožne varnosti, krepitev socialnega dialoga in presoja socialnih vplivov postavljajo v ospredje socialno razsežnost, ki zadosti načeloma »vsako delo šteje« in »delo prinaša korist« (»make work pay«);

• prehod v nizkoogljično družbo je najpomembnejše zagotovilo za izvajanje ukrepov za učinkovito rabo  energije in drugih naravnih virov, kar bo prispevalo k manjši energetski odvisnosti in s tem k boju proti podnebnim spremembam.

Gradivo o strukturnih prilagoditvah v letih 2010 in 2011 je slovenska vlada  sprejela na redni seji 1. oktobra 2009. Gradivo se nanaša na nujne institucionalne prilagoditve pri upravljanju javnih ustanov, spodbujanje podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela,  strukturne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko ter prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva.

Dokument:

• Gradivo o strukturnih prilagoditvah v letih 2010 in 2011

Povezava:

• Magnetogramski prepis novinarske konference, na kateri je minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari predstavil strukturne prilagoditve v letih 2010 in 2011 (Ljubljana, 2. oktober 2009)

Kontakt:

Sektor za razvojne politike in strukturne reforme
Vodja sektorja
mag. Katja Lautar
telefon: 01 478 2402
telefaks: 01 478 1191
e-pošta: katja.lautar(at)gov.si     

(zadnja sprememba: 20. julij 2010)