Predstavniki držav članic so 13. decembra 2007 slovesno podpisali Pogodbo o reformi, ki se odslej imenuje Lizbonska pogodba.
Predsedniki evropskih institucij Sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta so 12. decembra 2007 v Strasbourgu slovesno podpisali Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoča.
Podpis listine o temeljnih pravicah EU (http://ec.europa.eu/index_sl.htm)
Lizbonska pogodba spreminja Pogodbo o Evropski uniji (PEU), pa tudi Pogodbo o Evropski skupnosti (PES), ki se bo odslej imenovala Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU).
Bistvene novosti Lizbonske pogodbe glede na ustanovitvene pogodbe:
• Evropska unija je enotna pravna oseba,
• odprava tristebrne sestave, pri čemer je ohranjena skupna zunanja in varnostna politike,
• mandat predsednika Evropskega sveta traja dve leti in pol,
• visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko,
• možnost izstopa države članice iz EU,
• preložitev glasovanja z dvojno večino v Svetu na leto 2014, prehodno obdobje do leta 2017,
• nekatere varovalke glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah za Veliko Britanijo in deloma Irsko,
• sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU,
• novo sklicevanje na solidarnost med članicami glede energije in boja proti podnebnim spremembam,
• večja vloga nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu,
• v merilih in postopkih za pristop novih držav članic predvideno sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet,
• mehanizem Ioannina, ki ob izpolnitvi nekaterih pogojev omogoča odložitev sprejemanja zakonodajnega akta, če je ta sporen za nekatere države članice, ki ne predstavljajo manjšine, ki lahko prepreči sprejetje,
• sprememba sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sedelo 750 evropskih poslancev in predsednik,
• povečanje števila generalnih pravobranilcev za tri, pri čemer bo mesto stalnega generalnega pravobranilca dobila Poljska in bo tako na Sodišču ES enajst generalnih pravobranilcev, od katerih jih bo šest stalnih.
Po podpisu Lizbonske pogodbe so države članice sprožile ratifikacijske postopke v skladu s svojimi notranjimi pravili.
Zapečateni podpisi Lizbonske pogodbe, 12. december 2007 (http://ec.europa.eu/index_sl.htm)
Državni zbor RS je Lizbonsko pogodbo ratificiral 29. januarja 2008 s prepričljivo večino (74 glasov od 90). Doslej so poleg Slovenije pogodbo ratificirale še Madžarska, Malta, Romunija, Francija, Bolgarija, Slovaška, Avstrija, Danska, Portugalska, Latvija, Litva, Nemčija, Luksemburg, Finska, Estonija, Grčija, Velika Britanija, Ciper, Nizozemska, Belgija, Italija in Švedska.
V prvi polovici 2009 je pričakovati še ratifikacijo predsedujoče Češke. Spodnji dom češkega parlamenta je pogodbo ratificiral februarja letos, zgornji dom pa jo je odobril maja. Zanjo je glasovalo 54 od skupno 79 navzočih senatorjev. Pogodbo mora podpisati še predsednik Klaus, potem bo ratifikacijski postopek na Češkem končan.
Po negativnem izidu referenduma na Irskem so evropski voditelji na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 opravili prvo analizo vzrokov za zavrnitev Lizbonske pogodbe ter pozvali k nadaljevanju ratifikacijskih postopkov v državah članicah, ki pogodbe še niso potrdile. Dogovorili so se, da bodo o mogočih rešitvah nastalega položaja razpravljali na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.
Decembra 2008 je Evropski svet obravnaval proces ratifikacije Lizbonske pogodbe in skladno s sklepi oktobrskega zasedanja določil nadaljnje korake za reševanje tega vprašanja, ob upoštevanju, da bi Lizbonska pogodba začela veljati na začetku leta 2010. Pri tem je opredelil tudi podrobnejša pričakovanja glede volitev v Evropski parlament, sestave in imenovanja Komisije ter delovanja Sveta.
Voditelji so se seznanili z glavnimi skrbmi irskih državljanov glede davčne politike, socialne in družinske politike ter varnostne in obrambne politike ter irske nevtralnosti. Zagotovili so, da bodo glede teh vprašanj za Irce zagotovljene ustrezne pravne zaveze. Irska vlada se je na drugi strani zavezala k dosegi ratifikacije Lizbonske pogodbe do konca mandata Komisije, torej do konca oktobra letos, ko naj bi bil ponovni referendum. Rešitve je Evropski svet potrdil soglasno.
Glede imenovanja Evropske komisije je Evropski svet zaključil, da bo v primeru uveljavitve Lizbonske pogodbe sprejeta odločitev v skladu s pravnimi določbami, da bo Komisijo še naprej sestavljal en član iz vsake države članice.
Volitve v Evropski parlament bodo potekale na podlagi obstoječe zakonodaje, to je na podlagi Pogodbe iz Nice. Evropski svet je ob tem soglašal s prehodnimi ukrepi glede sestave Evropskega parlamenta. Če bi Lizbonska pogodba začela veljati po volitvah v parlament junija prihodnje leto, naj bi se do konca naslednjega parlamentarnega mandata povečalo število poslancev tistih držav članic, ki so z dogovorom v okviru medvladne konference o Lizbonski pogodbi pridobile večje število poslancev. Tako bi se povečalo tudi število slovenskih poslancev s sedem na osem. Predvidoma naj bi se to zgodilo leta 2010.
Evropski svet je opredelil tudi prehodne ukrepe glede sestave Evropskega sveta in Sveta za zunanje zadeve, ki se z Lizbonsko pogodbo bistveno spremenita. Če bi Lizbonska pogodba začela veljati, ko se bo že začelo šestmesečno predsedovanje katere od članic Svetu, bi predsedstvo zaključilo predsedovanje po sedanji ureditvi, torej bi predsedovalo vsem sestavam Sveta in Evropskemu svetu.
Odločitev o upoštevanju irskih pomislekov naj bi sicer potekala tako, da bi se države članice o teh pravno zavezujočih jamstvih dogovorile do konca junija 2009.
Povezave:
Lizbonska pogodba na kratko
Besedilo Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o Evropski skupnosti s protokoli in izjavami
Evropa - Lizbonska pogodba
Kontakt:
Veronika Bošković Pohar
t: 01 478 2581
f: 01 478 2486
e: veronika.boskovic(at)gov.si
Arhiv (Pogodba o ustavi za Evropo)
(zadnja sprememba: 12. junij 2009)
|
