Teme in projekti
Naslednji večletni finančni okvir Evropske unije
Večletni finančni okvir EU (prej znan kot finančna perspektiva) je dogovor o glavnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Unije za srednjeročno obdobje najmanj petih let. Dogovorjeni finančni okvir močno vpliva na razvoj Evropske unije, njenih politik in posredno tudi na položaj držav članic v njej. Zato so pogajanja o večletnem finančnem okviru EU vedno ena najbolj napornih v Uniji.
Konkurenčnost slovenskega gospodarstva
Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti so razdeljeni na pet področij, za katere vlada na osnovi temeljite analize stanja ocenjuje, da so najbolj kritična ter da je ukrepe možno izvesti še v tem letu. Ta področja so: zaposlovanje, plačilna disciplina, učinkovito financiranje podjetij in spodbujanje razvojnih naložb, upravljanje in administrativni postopki.
Deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije
Deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije določa prednostne naloge Slovenije kot države članice na področju evropskih zadev, in sicer z vidika nalog in aktivnosti, ki jih mora Slovenija izvajati prvenstveno v okviru Sveta, pa tudi v okviru Evropskega sveta.
Več ...
Lizbonska pogodba
Predstavniki držav članic so 13. decembra 2007 slovesno podpisali Pogodbo o reformi, ki se od tedaj imenuje Lizbonska pogodba. Lizbonska pogodba spreminja Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o Evropski skupnosti (PES), ki se po novem imenuje Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU). Že med švedskim in španskim predsedovanjem (julij–december 2009 in januar–junij 2010) so se začela intenzivna pogajanja o izvajanju Lizbonske pogodbe.
Podonavska strategija
Evropski svet je junija 2009 Evropsko komisijo pozval, naj do konca 2010 pripravi Strategijo EU za Podonavsko regijo (t. i. Podonavska strategija). Gre za makroregionalno strategijo Evropske unije, ki sledi zgledu Strategije EU za regijo Baltskega morja in obsega države Podonavskega bazena (Nemčija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina) ter njihove subnacionalne enote.
Delovna področja
Priprava Strategije razvoja
Slovenije 2013-2020
Vlada RS je februarja 2011 naložila Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, da v sodelovanju z Uradom Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj začne s pripravo strategije. Dokument nastaja v okviru javne razprave z vsemi zainteresiranimi javnostmi. Končni rok za sprejem dokumenta je 31. december 2012. Več ...
Razvojno načrtovanje in strukturne prilagoditve
Razvojno načrtovanje je ustvarjanje, usmerjanje in usklajevanje posameznih razvojnih politik oziroma konkretnih ukrepov in projektov v okviru posameznih področij politik. Razvojni dokumenti vsebujejo prioritete, programske ukrepe in projekte ter potrebne strukturne prilagoditve, ki so osnova za pripravo programskega proračuna. Več ...
Nova evropska razvojna strategija do leta 2020
Evropska komisija je marca 2010 sprejela krovno strategijo za rast in delovna mesta, ki je nasledila prejšnjo Lizbonsko strategijo (Sporočilo Komisije »Evropa 2020«). Evropa 2020 je ambiciozna in celovita strategija za izhod držav članic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter izvedbo daljnosežnih strukturnih reform. Več ...
Koordinacija evropskih zadev
Slovenija od vstopa v Evropsko unijo enakopravno z drugimi državami članicami sodeluje pri oblikovanju politik in pravnega reda Evropske unije. Za učinkovito uveljavljanje interesov Slovenije je odločilno, da njeni predstavniki v institucijah EU pravočasno predstavijo stališča, ki so predhodno usklajena med vsemi državnimi organi, na katere se posamezen predlog nanaša. Pri tem igra ključno vlogo koordinacija evropskih zadev. Več ...
Razvojna in tehnična pomoč
Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve izvaja naloge nacionalne kontaktne točke za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in druge instrumente tehnične pomoči, financirane iz programov EU. Več ...
Članstvo Slovenije v OECD
Slovenija je od julija 2010 članica organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenija se je tako pridružila gospodarsko najbolj razvitim državam sveta, ki spoštujejo najvišje standarde na področju gospodarskih in razvojnih politik. Več ...
